V letu 2023 smo v Centru za pomoč na domu Maribor zagnati projekt ZDRAVSTVENI SEMAFOR, ki je plod sodelovanja med Zvezo Slovenska unija pacientov, Centrom za pomoč na domu Maribor, Svetom invalidov Mestne občine Maribor, Društvom za boj proti raku Štajerske Maribor, Društvom za promocijo pacientovih pravic in dolžnosti Maribor, Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, UKC Maribor, Svetom za javno zdravje in okolje Mestne občine Maribor, prilogo časnika Večer, Štajerc, mariborskim studiem Radio1, Mestno občino Maribor, občino Ruše, občino Hoče Slivnica, občino Starše in ostalimi sodelujočimi.

Gre za projekt ozaveščanja posameznikov ter širše laične in strokovne javnosti o pomenu zdravja, socialnega varstva in drugih človekovih pravic, preko kanalov sporočanja sodelujočih deležnikov (spletna stran, FB, novičnik, revija …)

Mednarodni mejniki so priložnosti za izobraževanje javnosti o pomembnih družbenih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in sredstev, za reševanje globalnih problemov ter za praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. Organizacija združenih narodov in njene specializirane agencije so jih sprejeli kot močno orodje zagovorništva.

Posebne dneve, tedne, leta in/ali desetletja razglasijo z resolucijo Generalna skupščina Združenih narodov ali njene specializirane agencije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO – United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizaton), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF – United Nations Children’s Fund), Mednarodna organizacija dela (ILO – International Labour Organization), Mednarodno združenje za boj proti zlorabi starejših (INPEA – International Network for the Prevention of Elder Abuse), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations)…

Združeni narodi so mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1945, z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, razvoja prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanja družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic. Najvišji organ Združenih narodov je Generalna skupščina Združenih narodov.

Prvi mejnik – ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu Braillove pisave, 4. januarja 2023

Običajni tisk je slepim in slabovidnim pogosto nedostopen, zato je zelo pomembno, da so besedila na voljo v prilagojenih oblikah ali da imajo možnost uporabe pripomočkov za branje. Braillova pisava, brajica, ki je poimenovana po njenem izumitelju, Louisu Braillu, je od leta 1821 uporabljana abeceda za slepe in slabovidne. Taktilna abeceda je kombinacija pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest, v elektronski brajici pa osem pik, razporejenih v obliki pravokotnika.

Vsaka črka, ločilo, število ali glasbena nota se zapiše z uporabo različnih kombinacij pik. Brajica se bere s tipom, praviloma s konicami prstov. Zapisujemo jo s pomočjo brajevega pisalnega stroja ali brajeve tablice. Knjižnica Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije nosi ime po slovenski učiteljici in profesorici Minki Skaberne. Knjižnica ponuja slepim, slabovidnim ter ljudem z drugimi motnjami branja knjige v brajici in elektronske vire. Ta trenutek je v knjižnici med leposlovnimi in drugimi deli v brajici evidentiranih 1.650 naslovov.

Brajica predstavlja pomembno obliko sporazumevanja v okviru izobraževanja, svobode izražanja in mnenj ter socialne vključenosti slepih in slabovidnih o čemer je govora tudi v Konvenciji o pravicah invalidov. Ta je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku. V Slovenji je začela veljati od 24. aprila 2008, z uveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/2008).

Generalna skupščina Združenih narodov je 4. januar razglasila za Mednarodni dan Braillove pisave leta 2018 z resolucijo A/RES/73/161.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na globalni ravni okoli 285 milijonov ljudi s hujšimi okvarami vida, od tega 40 milijonov slepih in okoli 245 milijonov slabovidnih ljudi.
Reprezentačna nevladna organizacija, ki pokriva slepe in slabovidne v Sloveniji je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki združuje približno 4. tisoč članov. Po njihovih podatkih se v Sloveniji od 8. do 10. tisoč ljudi srečuje s hudo okvaro vida, z resnejšimi okvarami pa celo od 30. do 40. tisoč ljudi. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, ki je del Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije združuje okoli 650 članic in članov iz koroške in podravske regije. Ob prepoznavanju, da je slepota pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem, je leta 2018 mariborsko društvo, na pobudo Zveze Slovenska unija pacientov in podjetja Mariborski vodovod začelo za zainteresirane uporabnike tiskati položnice za vodo v brajici. Projekt je bil prepoznan in nagrajen kot socialna inovacija, ki vpeljuje inkluzijsko prakso v vsakdan slepih in slabovidnih. Projekt je aktiven še danes.

V letu 2022 je po vzoru Registra raka RS zaživel tudi Register slepih in slabovidnih (RSS). V RSS bolnike vpisujejo vsi oftalmologi v javnozdravstvenih zavodih in druge pravne ali fizične osebe v zdravstveni dejavnosti. In sicer bolnike, ki imajo na boljšem očesu vidno ostrino manj kot 0,05 (po Snellenu) ali premer vidnega polja okrog centralne fiksacijske točke enak ali manjši od 20 stopinj. Zakonsko obvezna registracija oziroma vpis v register bo omogočil ažurno spremljanje starosti, statusa in vrsto bolezni, ki je pripeljala do slepote oziroma slabovidnosti pacientov in s tem tudi boljšo kurativo, preventivo in rehabilitacijo pacientov. Namen Mednarodnega dne Braillove pisave je osvestiti širšo družbo na izzive, težave in ovire, s katerimi se kljub vsem rešitvam sodobne tehnologije in prilagoditvam v družbi ubadajo slepi in slabovidni v vsakodnevnem življenju.

Svetovni dan brajice širi ozaveščenost o brajici in drugih dostopnih oblikah komunikacije slepih in slabovidnih!

Zanimivosti! Slepi izumitelj Louis Braille, ki je oslepel v zgodnjem otroštvu, je brajico izumil leta 1824, ko je bil star 15 let.

Tretji mejnik – ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob 17. Evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, od 23. do 29. januarja 2023

Ena izmed vodilnih pobud Evropskega načrta za boj proti raku je spodbujanje cepljenja proti virusom, ki povzročajo raka. Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Gre za okužbe z visokorizičnimi HPV, ki povzročajo različne vrste rakov. Na prvem mestu rak materničnega vratu, povzročajo pa lahko tudi raka zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah, prav tako pa povzročajo tudi genitalne bradavice.

Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka.

Spodbujanje cepljenja proti virusom, ki povzročajo raka, je ena izmed vodilnih pobud Evropskega načrta za boj proti raku. Prav tako pa je pomemben pa državni presejalni program ZORA.

Cepljenje proti HPV

Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV oziroma pred prvimi spolnimi stiki. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem izbranem osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela s tem rakom, izjemno majhna.
Cepljenje proti HPV se izvaja pri mladostnicah in mladostnikih, kot priporočeno cepljenje na sistematskem pregledu v 6 (šestem) razredu osnovne šole.
Cepljenje proti HPV je izjemno varno in učinkovito. Cepljenje je najbolj učinkovito, če ga mladi prejmejo dovolj zgodaj, še preden postanejo spolno aktivni.
Po preliminarnih podatkih iz elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) je do 14. 11. 2022 prejelo prvi odmerek cepiva proti HPV 54,7 % deklic in 31,0 % dečkov, rojenih leta 2010 (deklice in dečki, ki so v šolskem letu 2021/22 večinoma obiskovali 6. razred osnovne šole). Drugi odmerek cepiva proti HPV pa je do navedenega datuma prejelo 41,8 % deklic in 21,7 % dečkov, rojenih leta 2010. Mladostniki in mladostnice, ki jim cepljenje proti HPV pripada in še niso prejeli drugega odmerka oz. še niso bili cepljeni, bodo predvidoma cepljeni v šolskem letu 2022/23.

O programu ZORA
V Sloveniji organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (RMV) obstaja od leta 2003, t. j. Državni program ZORA. V Sloveniji za RMV letno zboli v zadnjih letih okoli 100 do 120 žensk.
Dejavniki, ki večajo nevarnost okužbe s HPV: začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih in številni spolni partnerji.
Dejavniki, ki povečajo tveganje za dolgotrajno okužbo s HPV:
– notranji (genetski, spolni hormoni, zmanjšana odpornost organizma pri HIV),
– zunanji (dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, številni porodi …),
– dejavniki, povezani z okužbo s HPV (genotip HPV, količina kopij virusa).

Ime državnega programa ZORA od koder so povzeti podatki, sestavljajo črke iz naslova programa – Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu. Program ZORA rešuje življenja s tem, da omogoča organizirano populacijsko odkrivanje in zdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu. Vsaka ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih 3 (treh) letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Presejalne preglede žensk opravljajo izbrani osebni ginekologi na primarni zdravstveni ravni v javnih zavodih in zasebniki s koncesijo. Ženska lahko na presejalni pregled pride tudi sama oziroma jo vsake tri leta povabi njen ginekolog. S pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti. Na ginekološkem pregledu ginekolog ženski odvzame bris materničnega vratu, ki ga nato pošlje v citološki laboratorij, ki oceni, ali so celice materničnega vratu v brisu normalne ali patološko spremenjene. Rezultate izvida sporoči ginekologu.

V letu 2022 je imela večina žensk negativen izvid presejalnega brisa materničnega vratu (okoli 95 %), mali delež pa patološki izvid (okoli 5%). Register ZORA, na Onkološkem inštitutu Ljubljana zbira podatke o vseh izvidih brisov materničnega vratu in triažnih testih HPV iz vseh slovenskih laboratorijev in omogoča spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti presejalnih in morebitnih diagnostičnih postopkov.
Odzivnost žensk na program in posledična pregledanost populacije sta v tesni povezavi z ozaveščenostjo žensk, njihovo naklonjenostjo programu ter dostopnostjo storitev. Ženskam so informacije o programu ZORA in raku materničnega vratu dostopne na spletni strani ZORA, nekaterih lekarnah, pri izvajalcih zdravstvenih storitev, določenih NVO ter v informativnem materialu, ki ga prejmejo na dom skupaj z vabilom na presejalni pregled.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 2020 lansirala globalno strategijo za odpravo raka materničnega vratu in postavila tri cilje, in sicer 70 % udeležba žensk v presejalnih programih, ustrezno zdravljenih več kot 90 % odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu ter 90 % precepljenost deklic proti humanim papilomavirusom (HPV). Slovenija prva dva cilja že dosega, več pozornosti pa je potrebno posvetiti cepljenju proti HPV. Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor, kot pomemben del Zveze slovenskih društev za boj proti raku koordinira aktivnosti zveze glede tega pomembnega javno-zdravstvenega vprašanja. Že dve leti zapored organizira in koordinira osvetlitev javnih institucij z turkizno barvo, simbolno barvo raka materničnega vratu, ter ostale akcije ozaveščanja.

Zanimivost! Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na nevarnost raka, v večini primerov s humanim papilomskim virusom (HPV) ni, tudi zdravila za to okužbo ni.

Prvi mejnik – ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu Braillove pisave, 4. januarja 2023

Običajni tisk je slepim in slabovidnim pogosto nedostopen, zato je zelo pomembno, da so besedila na voljo v prilagojenih oblikah ali da imajo možnost uporabe pripomočkov za branje. Braillova pisava, brajica, ki je poimenovana po njenem izumitelju, Louisu Braillu, je od leta 1821 uporabljana abeceda za slepe in slabovidne. Taktilna abeceda je kombinacija pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest, v elektronski brajici pa osem pik, razporejenih v obliki pravokotnika.

Vsaka črka, ločilo, število ali glasbena nota se zapiše z uporabo različnih kombinacij pik. Brajica se bere s tipom, praviloma s konicami prstov. Zapisujemo jo s pomočjo brajevega pisalnega stroja ali brajeve tablice. Knjižnica Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije nosi ime po slovenski učiteljici in profesorici Minki Skaberne. Knjižnica ponuja slepim, slabovidnim ter ljudem z drugimi motnjami branja knjige v brajici in elektronske vire. Ta trenutek je v knjižnici med leposlovnimi in drugimi deli v brajici evidentiranih 1.650 naslovov.

Brajica predstavlja pomembno obliko sporazumevanja v okviru izobraževanja, svobode izražanja in mnenj ter socialne vključenosti slepih in slabovidnih o čemer je govora tudi v Konvenciji o pravicah invalidov. Ta je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku. V Slovenji je začela veljati od 24. aprila 2008, z uveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/2008).

Generalna skupščina Združenih narodov je 4. januar razglasila za Mednarodni dan Braillove pisave leta 2018 z resolucijo A/RES/73/161.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na globalni ravni okoli 285 milijonov ljudi s hujšimi okvarami vida, od tega 40 milijonov slepih in okoli 245 milijonov slabovidnih ljudi.
Reprezentačna nevladna organizacija, ki pokriva slepe in slabovidne v Sloveniji je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki združuje približno 4. tisoč članov. Po njihovih podatkih se v Sloveniji od 8. do 10. tisoč ljudi srečuje s hudo okvaro vida, z resnejšimi okvarami pa celo od 30. do 40. tisoč ljudi. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, ki je del Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije združuje okoli 650 članic in članov iz koroške in podravske regije. Ob prepoznavanju, da je slepota pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem, je leta 2018 mariborsko društvo, na pobudo Zveze Slovenska unija pacientov in podjetja Mariborski vodovod začelo za zainteresirane uporabnike tiskati položnice za vodo v brajici. Projekt je bil prepoznan in nagrajen kot socialna inovacija, ki vpeljuje inkluzijsko prakso v vsakdan slepih in slabovidnih. Projekt je aktiven še danes.

V letu 2022 je po vzoru Registra raka RS zaživel tudi Register slepih in slabovidnih (RSS). V RSS bolnike vpisujejo vsi oftalmologi v javnozdravstvenih zavodih in druge pravne ali fizične osebe v zdravstveni dejavnosti. In sicer bolnike, ki imajo na boljšem očesu vidno ostrino manj kot 0,05 (po Snellenu) ali premer vidnega polja okrog centralne fiksacijske točke enak ali manjši od 20 stopinj. Zakonsko obvezna registracija oziroma vpis v register bo omogočil ažurno spremljanje starosti, statusa in vrsto bolezni, ki je pripeljala do slepote oziroma slabovidnosti pacientov in s tem tudi boljšo kurativo, preventivo in rehabilitacijo pacientov. Namen Mednarodnega dne Braillove pisave je osvestiti širšo družbo na izzive, težave in ovire, s katerimi se kljub vsem rešitvam sodobne tehnologije in prilagoditvam v družbi ubadajo slepi in slabovidni v vsakodnevnem življenju.

Svetovni dan brajice širi ozaveščenost o brajici in drugih dostopnih oblikah komunikacije slepih in slabovidnih!

Zanimivosti! Slepi izumitelj Louis Braille, ki je oslepel v zgodnjem otroštvu, je brajico izumil leta 1824, ko je bil star 15 let.

Četrti mejnik – ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO, ki deluje od leta 1945, je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Leto poprej je ta ista agencija razglasila Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.

Ključno sporočilo tokratne celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.

Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Kot kultivirana žitarica izvira z Daljnega vzhoda. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.

Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Hranilna vrednost 100 gramov prosa znaša okoli 360 kalorij. Proso ima zato pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.

V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).

Po prosto dostopnih podatkih je bilo leta 2021 v Sloveniji s prosom posejanih okoli 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.

V Sloveniji se je prosena kaša uveljavila kot vsakdanja jed, ki so ji pogosto dodajali zelenjavo ali redkeje tudi meso, od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Vasem v občini Žirovnica na Gorenjskem pravijo domačini kar Kašarija, prebivalce pa imenujejo Kašarje. Od nekdaj je v slovenski kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. Rek »Mlečna kaša mati naša in otroška sladka paša« nazorno umešča proseno kašo v prehranjevalne navade Slovencev, iz katere je moč pripraviti pester izbor jedi.

Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike in vodja referenčnih ambulant v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Kava iz prosa in mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.

Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.