Demenca je klinični sindrom, ki zajema težave na različnih področjih kognitivnih funkcij, zelo pogosto je prisotna motnja spomina, orientacije, jezika in vedenja, kar vodi do slabšanja aktivnosti v dejavnostih vsakdanjega življenja. Najpogosteje gre za kronično nevrodegenerativno obolenje, ki se razvija vrsto let preden se dejansko izrazi kot sindrom demence. V možganih se začnejo nalagati človeku tuje beljakovine: »amiloid« in »tau«, ki uničujejo možganske celice, prav tako pa začne primanjkovati acetilholina (živčni prenašalec).
Alzheimerjeva bolezen nastane zaradi zamašenih možganskih žil – ateroskleroza, ki je bolezen, pri kateri pride do nastanka in rasti oblog v notranjosti arterij. Arterije so krvne žile, ki prenašajo kri, bogato s kisikom, v srce in druge dele telesa. Obloge so sestavljene iz maščob, holesterola, kalcija in drugih snovi, ki jih najdemo v krvi. Sčasoma se strdijo kar zoži arterije. To omejuje pretok krvi, bogate s kisikom, do organov in drugih delov telesa.
Hrana bogata z nasičenimi maščobami in holesterolom (ki ga najdemo le v hrani živalskega izvora) povzroča obloge na arterijah. Te obloge se kopičijo, kar povzroča težave s pretokom krvi.
Ker zdravila, ki bi nevrodenegerativni proces demence ustavilo, ga pomembno upočasnilo ali spremenilo ni, je še toliko bolj pomembno poznati kateri so spremenljivi dejavniki tveganja za kognitivni upad in kako se jim izogibati oziroma se z njimi spopasti. Rezultati velikih populacijskih študij govorijo v prid ugodnega vpliva redne telesne dejavnosti in dobrega nadzora nad t.i. srčno-žilnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, debelost, kajenje in arterijska hipertenzija) na zmanjšano tveganje za kognitivni upad/demenco. Sodeč po poročilih študij raznolika zdrava prehrana in vseživljenjsko učenje oziroma kognitivni trening zmanjšajo tveganje za kognitivni upad.
Kaj pomeni »zdrava prehrana«:
Raziskave kažejo, da se prehrana bogata s sadjem, zelenjavo in žiti povezuje z manjšim tveganjem za nastanek kognitivnega upada, demence in drugih kognitivnih težav. Dolgoročni učinek rastlinske prehrane pomeni manjše tveganje za razvoj kognitivnega upada (Barnard idr., 2014). Strokovnjaki na podlagi epidemioloških raziskav priporočajo prehrano izključno rastlinskega izvora.
Najbolj optimalno je izločiti vse izdelke živalskega izvora (meso, jajca in mlečne izdelke) ter povečati količino zaužitega sadja, zelenjave, žit, gomoljev, stročnic, oreščkov in semen.
Nasičene maščobe, trans maščobe in odvečne kovine predstavljajo največjo grožnjo za zdravje možganov. Nasičene maščobe se nahajajo v vseh živalskih izdelkih in povzročajo nabiraje plakov v možganih (amiloidni oz. senilni plaki, izguba povezav (sinaps) med živčnimi celicami in propad nevronov). Študija o zdravem staranju v Chicagu je pokazala, da posamezniki ki nasičenih zaužijejo največ maščob v svoji prehrani, trikrat verjetneje razvijejo Alzheimerjevo bolezen, v primerjavi s posamezniki, ki se tej prehrani izogibajo. Nasičene maščobe in trans maščobe spodbujajo produkcijo beta amiloid beljakovin, ki se nabirajo v plakih do razvoja demence.
Obstaja veliko načinov da okrepimo naše možgane in se zaščitimo pred demenco. Vitamin E, ki se nahaja v oreščkih in semenih ima zaščitno funkcijo. Mandlji, lešniki, pistacije, sončnična semena, sezamova semena in lanena semena imajo večjo količino vitamina E, pri čemer deluje že manjša količina – dovolj je če pojemo vsak dan pest oreščkov in semen in si s tem zagotovimo dozo vitamina E.
Prehrana bogata s sadjem in zelenjavo vsebuje tudi velike količine antioksidantov, ki preprečujejo vnetja v telesu. Preprečevanje vnetij je ključnega pomena, saj lahko le ta povzročijo poškodbo možganskega tkiva.
Antioksidanti se nahajajo v pisani hrani, predvsem pa v zeleno listnati zelenjavi, kot je špinača, solata, ohrovt, brokoli, rukola itd. Takšna prehrana pomaga pri optimalnem delovanju naših možganov. Grozdje in borovnice vsebujejo ogromno antioksidantov, ki pomagajo pri učenju in priklicu iz spomina.
Rastlinska prehrana je prav tako bogata z vitamini in minerali, ki pomagajo pri visoki funkcionalnosti telesa in možganov. Pomembna sta vitamina B6 in B12, prav tako pa tudi folna kislina.
Ob zdravi prehrani je izrednega pomena tudi gibanje na dnevni ravni, saj tudi s tem ohranjamo možgane v dobri kondiciji. Zmerna telesna aktivnost pomaga pri ohranjanju elastičnosti možganov in omogoča boljše soočanje s procesom staranja.
Pri posameznikih, ki izvajajo redno aerobno vadbo (vsaj 3 krat tedensko 40 min aktivne hoje) so z nevrološkim testiranje zaznali upočasnjeno krčenje hipotalamusa (predel v možganih, ki je odgovoren za shranjevanje spomina).
Geni niso ključen dejavnik, pri razvoju demence, saj raziskave kažejo, da ima na razvoj bolezni večji vpliv način življenja in prehranjevanja.
PRIPOROČILA
PRIPOROČILA:
- Povečanje dnevnega vnosa hrane bogate s sadjem in zelenjavo, saj vsebuje velike količine antioksidantov, ki preprečujejo vnetja v telesu. Antioksidanti se nahajajo v pisani hrani, predvsem pa v zeleno listnati zelenjavi, kot je špinača, solata, ohrovt, brokoli, rukola, …
- Zmanjšanje izdelkov živalskega izvora (meso, jajca, mlečni izdelki) v vsakodnevni prehrani, saj zvišujejo holesterol in povzročajo vnetja v telesu.
- Izogibanje nasičenim maščobam in trans maščobam, saj povzročajo nalaganje plakov v možganih in predstavljajo glavni razlog za razvoj demence.
- Vitamin E pomaga pri krepitvi naših možganov. Najdemo ga v mandljih, lešnikih, pistacijah, sončničnih, lanenih semenih, … (dovolj je če pojemo vsak dan pest oreščkov in semen)
- Hrana bogata z vitamini in minerali pomaga pri visoki funkcionalnosti telesa in možganov. Izredno pomembna sta vitamina B6 in B12, ki ju je priporočljivo dodajati s pomočjo prehranskih dopolnil.
- Zmerna telesna aktivnost pomaga pri ohranjanju elastičnosti možganov in omogoča boljše soočanje s procesom staranja.
Priporočljiv ogled naslednjih posnetkov:
- What the health – dokumentarec o prehrani in vplivu na razvoj različnih bolezni.
- How to Prevent Alzheimer’s with Diet
https://nutritionfacts.org/video/how-to-prevent-alzheimers-with-diet/
- Zmanjševanje kognitivnega upada s pomočjo prehrane:
- A plant-based approach to Alzheimer’s and Brain Health with Neal Barnard, MD:
- Forks over knives (dokumentarec o tem kakšne posledice ima naš način prehranjevanja)
VIRI:
- Članek: Barnard, N. (2018). What’s the Best Diet to Prevent Alzheimer’s? Forks over knives.
- Barnard, N., D., Bush, A., I., Ceccarelli, A., Cooper, J., de Jager, C., A. idr. (2014). Dietary and lifestyle guidelines for the prevention of Alzheimer’s disease. Neurobiology of Aging 35, 74-78.
- Požek, K. (2017). Izražanje gena za cistatin C v prisotnosti amiloida beta na celičnem modelu Alzheimerjeve bolezni. Diplomsko delo: Fakulteta za medicino, Ljubljana.
- Emeršič A, Pirtošek Z. (2013). Nastanek, razvoj in diagnostika Alzheimerjeve bolezni. Farm Vestn 64(3), 191-201.
- Barnard, N., D., Bush, A., I., Ceccarelli, A., Cooper, J., de Jager, C., A. idr. (2014). Dietary and lifestyle guidelines for the prevention of Alzheimer’s disease. Neurobiology of Aging 35, 74-78.
